Vollmaier:Ligeti

Klavirski recital, 11.04.2023 ob 20:00, Cankarjev dom, Gallusova dvorana

Sočasno umetniško izražanje in ustvarjanje G. Ligetija in J. Beuysa Vollmaierju vzbudi željo po sodelovanju in novem ustvarjanju glede na njun umetniški prispevek. Na eni strani je to Ligetijev »ekstremni elektronski« pristop do akustičnega inštrumenta, na drugi pa Beuysov koncept rušenja zidu med življenjem in umetnostjo.

Po večjih klavirskih solo projektih z naslovoma Vollmaier: Kind of Laibach in Vollmaier: Nietzsche se je pianist lotil klavirskih skladb skladatelja G. Ligetija. Te bo ob 100. obletnici njegovega rojstva premierno predstavil v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma.

Izbrane so tri klavirske kompozicije omenjenega skladatelja. Vsaka skladba dobi dve Vollmaierjevi variaciji ter tako s sodobnimi kot tudi klasičnimi zvočnimi prijemi poslušalca in opazovalca povabi v zvočno in vizualno dodelan akustično-elektronski performans, katerega jedro sta tako klavirski ton kot tudi izvajalec.

>>več o klavirskem recitalu<<

Vstopnice za klavirski recital Vollmaier:Ligeti lahko kupite >>tukaj<<.

21. KLAVIRSKI DNEVI – Z ritmom skozi čas

21. Klavirski dnevi so letos potekali v prečudovitem Slovenj Gradcu – rojstnem kraju skladatelja Huga Wolfa. Mesto, ki ima za zgodovino klasične glasbe in slovensko glasbeno dediščino velik pomen, obiskovalcu ponudi pristno občutje domačnosti in ga napolni z navdihom in ustvarjalno energijo.

Rdeča nit letošnjega srečanja je bil ritem skozi čas. Ritem najdemo povsod okoli nas, definiramo pa ga kot urejeno zaporedje tonskih trajanj. Različna doživljanja ritma so klavirski pedagogi raziskovali tekom predavanj, projektov in koncertov na dvodnevnem druženju.

Tudi letos je Japan piano center, kot glavni sponzor dogodka na prizorišči pripeljal dva koncertna premium klavirja: Yamaha S7X in Yamaha S6X.

Projekti šol

Glasbene šole so tudi letos pripravile vrsto zanimivih projektov;

Učenci Glasbene šole Slovenj Gradec so nas s projektom ¡Uno, dos, tres! popeljali od ulic Buneos Airesa, kjer je svojo inspiracijo našel Astor Piazzola vse do Španije. Z glasbo so nam pričarali sprehod po Barceloni in Andaluziji, glasbeno popotovanje pa so zaključili na Kubi.

Naše potovanje pa se tu ni končalo. Nadaljevali smo ga z Glasbeno šolo Risto Savin Žalec v projektu Ritmične variacije; potovanje vile Andantine. Vili Andantini so mladi pianisti pomagali pri iskanju ritmičnega vzorca za njeno melodijo. 

Glasbena šola Fran Korun Koželjski Velenje in dijaki Umetniške gimnazije Velenje so s projektom Matevž Goršič: Komaj čakam, da se usedem za klavir predstavili Klavirsko suito 1-13. V sklopu 12 skladb, ki so nastale leta 2020 smo lahko (čeprav so skladbe slogovno dokaj poenotene) slišali različne melose, od klasičnega do španskega, latinoameriškega, jazzovskega, makedonskega…

Skozi letne čase so nas popeljali učenci Glasbene sole Celje in Prve gimnazije v Celju s projektom Ritmočno popotovanje skozi Letne čase P.I. Čajkovskega. Glasbo je spremljala kratka ritmična analiza cikla, ki je nakazala, kako skladatelj s pomočjo metruma, ritmičnih vzorcev in posebnosti vzbuja ter izraža posamezna čustva in razpoloženja. 

Navdih za projekt V ritmu Bartókovih plesov, ki so nam ga predstavili učenci Konservatorija za glasbo in balet Maribor, je ljudska glasba. Skladatelj je bil najprej fokusiran na madžarske ljudske napeve, kasneje pa je svoja raziskovanja razširil še v druge države – Romunijo, Bolgarijo, Slovaško, Srbijo in Turčijo. Svoja dela je navdihnil z asimetričnimi, pogosto poganskimi ritmi, ki predstavljajo osnovo njegovih del.

Skladatelji že stoletja pišejo plesno glasbo, ki ni zares mišljena za ples. To je precejšen paradoks. Skupaj z učenci Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana smo se s projektom Plesno ritmično nekoč in danes sprehodili po paleti karakternih ritmov plesne glasbe zadnjih treh stoletij.

Zadnji projekt šol na 21. Klavirskih dnevih nam je predstavila Akademija za glasbo Ljubljana. Projekt Klavirizacija Volka je prinesel novonastale transkripcije Wolfovih samospevov za klavir solo. Poslušali smo originalni Wolfov samospev, takoj za tem pa še njegovo klavirizacijo.

Poleg projektov šol smo uživali tudi na EPTA FORUMih.

• Mateja Perpar: Andantino po Klavirskih tipkah, predstavitev nove zbirke
• AnAntonio klavirski duo, Ana Josimovska Cagnazzo in Antonio Cagnazzo: Ples skozi prostor in čas v glasbi za klavirski duet
• Ana Tijssen: Metrum v glasbi – kažipot do muzikalnosti
• Alenka Podboj: Od glasbenega sprehoda do Klavirski igre
• Ana Maria Beguš: A šteješ do 4? A šteješ na glas?
• Davorin Dolinšek in Tamara Ražem Locatelli z učenci: Predstavitev zbirke Vile, op. 13 in Fantazijske skladbe, op. 17
• Klavirska glasba Vladimirja Lovca
• Wolf med zvezdami

Večerni koncert

Simon Trpčeski

Makedonski pianist Simon Trpčeski (1979) je eden redkih glasbenikov s področja nekdanje Jugoslavije, ki se je uveljavil med vodilnimi glasbeniki na mednarodni sceni. Njegova bleščeča kariera se je pričela pred skoraj dvajsetimi leti, ko ga je na svetovno zvezdniško sceno izstrelil niz uspešnih koncertov v sklopu sheme Nova generacija umetnikov Radia BBC 3. Leta 2003 je sledila nagrada Kraljevega filharmoničnega društva za mlade umetnike.

Odtlej nastopa z orkestri, kot so Concertgebouw, Ruski Narodni orkester, Narodni orkester Francije, Londonski simfonični orkester, Simfonični orkester iz Birninghama, Newyorški in Losangelški filharmoniki ter simfonični orkestri iz Chicaga, Clevelanda in Philadelphije ter Filharmonični orkester Kitajske in Simfonični orkester iz Sydneya.

Redno nastopa na solističnih recitalih v kulturnih prestolnicah kot so New York, Pariz, München, Praga, Sao Paulo, Sydney, Peking, Tokio in London. Nastopa tudi na prestižnih festivalih, med katerimi so Verbier, Bergen, Baltsko morse in BBC Proms.

Simon Trpčeski je na petkovem koncertu, 11.11.2022 v Koroški galeriji likovnih umetnosti od občinstva prejel stoječe ovacije. S svojim programom nas je navdušil, očaral in začaral.

Sašo Vollmaier

Predstavljajte si, kako iz “industrijsko” monolitne laibachovske strukture zvoka izklesati klavirsko klasiko. Sašo Vollmaier se tega izziva ne loteva, kot bi mogoče pričakovali, s prepariranjem ali elektronskimi posegi, temveč išče navdih v virtuoznem pianizmu Glenna Goulda in Vladimirja Horowitza pa tudi pri svojem profesorju (nekoč tudi že sodelavcu skupine Laibach) Aciju Bertonclju, zvestobo izvorni glasbi pa izkazuje s preizkušanjem skrajnih meja zmogljivosti izvajalca in glasbila.

Laibachovo linearno strogost razbija prav z industrijsko natančnostjo in s fizično vztrajnostjo, vendar je končni rezultat, presenetljivo, še bolj monolitna, čeprav absolutno subtilna struktura, stkana samo s črnimi in belimi tipkami elegantnega stroja, koncertnega klavirja, ki je (tudi) Vollmaierju večji od življenja.

Po končanem študiju na Akademiji za glasbo v Ljubljani je Sašo začel razvijati svoj glasbeni slog, na katerega so vplivale različne glasbene slupine s katerimi je sodeloval (od komorne do alternativne glasbe). V zadnjih letih je dejaven v performansu in gledališču. Strast do človeškega glasu ga je pripeljala v Mednarodni umetniški center Roya Harta na jugu Francije, Atelier Performative Künste v Düsseldorfu in v Akademijo za igro v Arezzu, kjer deluje kot skladatelj, gostujoči profesor in soustvarjalec vokalnih del ter pripravlja igralce in pevce na njihove vloge. Vollmaier je tudi sodelavec skupine Laibach, z njo je v letih 2007 – 2013 sodeloval kot klaviaturist, sedaj pa se v njo vključuje projektno kot aranžer in studijski/gostujoči glasbenik.

Sašo Vollmaier nas je na sobotnem koncertu (12.11.2022) navdušil s svojim inovativnim preoblikovanjem glasbe Laibachov ter inštrument pretvoril v orodje, ki je čez celoten recital mešalo nežne klavirske zvoke z ritmom industrijskega stroja.

Ponosni smo, da smo lahko bili tudi v letošnjem letu del te prečudovite klavirske zgodbe.

Občini Slovenj Gradec, Glasbeni šoli Slovenj Gradec, Društvu klavirskih pedagogov Slovenije – EPTA in celotnemu organizacijskemu odboru se zahvaljujemo za izkazano zaupanje ter odlično sodelovanje pri realizaciji 21. Klavirskih dni.

Veselimo se nadaljnih sodelovanj in verjamemo, da bodo – kot vedno – čudovita.

 

Več fotografij najdete v GALERIJI.

Foto: Nika Hölcl Praper #fotobeležnica

V Japan piano centru je 12.06.2022 potekal Klavirski seminar pod mentorstvom prof. Rubena Dalibaltayana.

90-minutne učne ure je Japan piano center kot posebno nagrado podelil prvouvrščenim pianistom iz 1. in 2. kategorije 51. tekmovanja TEMSIG.

O TEKMOVANJU

Zveza slovenskih glasbenih šol in komisija TEMSIG od leta 1972 nepretrgoma organizirata državno tekmovanje mladih glasbenikov in nekoliko mlajše baletno tekmovanje, imenovano BALTEK, ki med drugim skrbita za povezovanje in kakovostno rast in razvoj slovenske glasbene kulture, za prepoznavnost in odličnost slovenskega glasbenega šolstva v mednarodnem okolju.

Mnogi, danes mednarodno uveljavljeni ambasadorji slovenske glasbene kulture so ravno na tekmovanju TEMSIG dobili prve potrditve in možnosti za afirmacijo v mednarodnem prostoru. Tekmovanje v posamezni disciplini poteka na vsaka tri, pri baletu na dve leti, razporejeno je v starostne kategorije do 25. leta starosti.

Več o tekmovanju najdete na TUKAJ.

O MENTORJU

Ruben Dalibaltayan (1973) se je rodil v Erevanu v Armeniji. Študiral je pri Anahit Shahbazyan v Erevanu in Arthuru Berngardtu in Valeryju Kastelskem na Konservatoriju Čajkovski v Moskvi.

Je nagrajenec desetih prestižnih mednarodnih klavirskih tekmovanj v Armeniji, na Kitajskem, Hrvaškem in v Italiji. Posebno pozornost predano posveča promociji del armenskih in hrvaških skladateljev. Za dvojni album Klavirska dela Blagoja Berse je dobil najvišje priznanje hrvaškega ministrstva za kulturo – nagrado Vladimir Nazor.

Je redni profesor klavirja na Akademiji za glasbo v Ljubljani in Zagrebu. Od leta 2017 je gostujoči profesor na lihtenštajnski glasbeni akademiji. V sezoni 2018/2019 prevzema profesuro na Glasbeni akademiji v Brescii (Talent Music Master Courses).

Med drugimi sta njegova študenta Aljosa Jurinić – zmagovalec tekmovanja Robert Schumann (Zwickau, 2012), finalist tekmovanja Frederic Chopin (Varšava, 2015), 5. nagrada Queen Elizabeth (Bruselj, 2016) – in Ivan Krpan – prvonagrajenec na tekmovanjih Ferruccio Busoni (Bolzano, 2017) in Ettlingen International Piano Competition 2016.

NAGRAJENCI

Prejemniki posebne nagrade so bili:

• Filip Runjak (kategorija I.a)
• Miha Cokan (kategorija I.b)
• Pablo Kovač Takahashi (kategorija I.c)
• Jakob Benedik (kaegorija II.a)
• Leonard Kobal (kategorija II.b)

Prof. Rubenu Dalibaltayanu se zahvaljujemo za odlično izpeljan klavirski seminar.

Nagrajencem še enkrat iskreno čestitamo in jim želimo veliko uspehov, tako v glasbi, kot na vseh drugih področjih njihovega življenja.

Več utrinkov najdete na povezavi: GALERIJA.

JapanPianoOrchestra – 80-članski klavirski orkester

Posamezno smo ena kapljica, skupaj pa smo ocean. – Ryunosoke Satoro

Vse skupaj se je začelo z željo deklice, učenke glasbene šole EgoLecta, ki je svojemu mentorju zastavila vprašanje zakaj ne obstaja orkester samo za pianiste (kot godalni ali pihalni orkester), v katerem bi lahko igrala skupaj s prijateljicami.

Otroška želja je mentorju, pianistu in pa tudi ustanovitelju glasbene šole Egolecta Mateju Grmu postavila nov izziv za projekt, ki smo ga s skupnimi močmi izpeljali.

Matej o projektu:

“Sestaviti klavirski orkester ni vsakodnevna želja. Ko se je v Ljubljani odprl Japan Piano Center, v katerem domuje tudi naša šola, smo pri njih prvo leto organizirali pianistični Masterclass, na katerem smo z našimi učenci na 20 klavirjih improvizirano odigrali znano skladbo Kuža, pazi.

Navdušenje otrok ob tem mi je dalo zagon, da smo v lanskem šolskem letu izvedli projekt #PopPianoProject, v katerem je 40 naših učencev klavirja izvedlo neprekinjeno mešanico 40 različnih pop skladb. Uspešno izveden projekt mi je dal še dodatno motivacijo. Tako sem se znašel pred novim izzivom – postaviti 80‑članski klavirski orkester, v katerem bodo otroci igrali istočasno. Nastala je ideja za letošnji projekt JapanPianoOrchestra, ki pa je bil vse prej kot enostaven. Prvi izziv se je pojavil takoj na začetku, pri izbiri skladbe.

Vsekakor sem želel izbrati kompozicijo, ki je vsem dobro poznana, obenem pa dopušča dovolj možnosti prilagoditve aranžmaja za pianiste začetnike kot tudi tiste, ki so klavirskega znanja bolj vešči. Utrnila se mi je ideja o Mozartovi skladbi, ki jo vsi poznamo kot Twinkle Twinkle Little Star, o kateri še danes ni znano, ali je tudi resnično njegova stvaritev. Ob tem želim poudariti delo naše aranžerke Barbare Grahor Vovk, ki je naredila odličen aranžma skladbe, predvsem pa se ni ustrašila danega izziva ustvariti orkestrski aranžma za 80 pianistov z različnim znanjem.”

Naš prodajni salon smo za projekt JapanPianoOrchestra preuredili v pravo orkestralno dvorano. Velik zziv je predstavljala sama postavitev klavirjev in pianinov, saj je moral vsak od pianistov videti dirigenta, kar pa je ob višini samih pianin predstavljalo težavo. Našli smo rešitev; JapanPianoOrchestra sta vodili kar 2 dirigentki: Anja Šinigoj in Mojca Batič.

V Japan piano centru se trudimo, da se poleg standardnih storitev (prodaja, najem, servisi, selitve klavirjev ali pianinov) pri nas vedno dogaja še kaj zanimivega; od koncertov, snemanj videospotov, masterclassov, raznih glasbenih tekmovanj…

Ob pogledu na naš salon in mlade pianiste, ki so sedeli vsak za svojim inštrumentom je vse zbrane preplavila pozitivna energija, ter občutek veselja in ponosa.

Hvaležni smo vsem, ki so pri projektu odigrali svojo vlogo in ustvarili ta čaroben in nepozaben trenutek in komaj čakamo, da ga ponovimo.

 

Če želite izvedeti več o klavirjih in pianinih v naši ponudbi nas pokličite na 041 200 300 ali 031 800 830, lahko nam pišete na info@japanpianocenter.com .

Vljudno vas vabimo, da obiščete naš salon in z nami na katerikoli dan v letu uživate obdani z več kot 100 klavirji in pianini.

“Življenje je kot klavir. Kaj dobiš od njega je odvisno od tega kako ga igraš.”

– Tom Lehrer

Svetovni dan klavirja, ki ga obeležujemo vsak 88. dan v letu (saj ima klaviatura 88 tipk) je bil ustvarjen z namenom, da proslavimo ta prečudovit inštrument, ki je skozi svoja leta prinesel neverjetno veselje marsikomu izmed nas. Ne glede na to, ali sami igramo klavir ali pa nam je enostavno všeč tovrstna glasba, vsi lahko cenimo, da je poslušanje izkušenega pianista vsekakor balzam za ušesa.

Dan klavirja se je leta 2015 začel kot ideja nemškega pianista, skladatelja in producenta Nilsa Frahma. Nils Frahm komponira klasično klavirsko glasbo z elektronsko glasbo, kakor tudi reformira klavirsko glasbo z nekonvencionalnim pristopom. Ko so Frahma vprašali, zakaj svet potrebuje dan klavirja, je odgovoril: »…predvsem zato, ker ne škodi slaviti klavirja in vsega okoli njega: izvajalce, skladatelje, izdelovalce klavirjev, uglaševalce, dostavljalce in kar je najpomembneje, poslušalce.”

Od takrat naprej se je dan razširil po celem svetu, kajti ljudje prirejajo koncerte, recitale, predavanja in različne dogodke. Uradna stran, Pianoday.org, ima seznam vseh koncertov in ostalih dogajanj po svetu, ki jih lahko obiščemo, da skupaj praznujemo obstoj klavirja.

Kako pa praznovati dan klavirja? Odgovor je enostaven: kakorkoli želite. Če radi poslušate klasično glasbo, potem si zavrtite najljubšo skladbo. Če bi radi odšli na zabaven večer, se lahko udeležite kakšnega koncerta v bližini. V primeru, da se počutite še posebej drzne in še nikdar niste igrali klavirja, tega pa si močno želite, si pa privoščite kakšno učno uro! Med poslušanjem in uživanjem ob čudoviti klavirski glasbi pa lahko svoje dogodivščine še posnamete ali poslikate, ter jih delite s svetom, da bodo vsi vedeli kateri dan je danes in mu še sami posvetili nekaj pozornosti.

Če želite izvedeti več o klavirjih in pianinih v naši ponudbi nas pokličite na 041 200 300 ali 031 800 830, lahko nam pišete na info@japanpianocenter.com .

Vljudno vas vabimo, da obiščete naš salon in z nami na katerikoli dan v letu uživate obdani z več kot 100 klavirji in pianini.

Glasbena umetnost je brezčasna, saj imajo umetniki in njihova dela magično sposobnost, da lahko za zmeraj zaznamujejo naše vsakdanje življenje. Tega se močno zavedata Društvo klavirskih pedagogov Slovenije – EPTA in Glasbena šola Koper, ki sta se kot organizatorja skupaj z vsemi udeleženci na 20. Klavirskih dnevih, ki so potekali 12. in 13. novembra 2021, poklonili glasbenemu geniju Ludwigu van Beethovnu ob njegovi 250. obletnici rojstva.

Eden izmed Beethovnovih velikih navdihov je bila prav zagotovo narava, njegova sporočila pa se še dandanes postopoma razkrivajo zdajšnjim generacijam. Prav odsevi narave so zaživeli pod spretnimi prsti mladih pianistov na velikem odru portoroškega Avditorija. Program je vključeval še veliko drugih zanimivih pristopov, razmišljanj, raziskav in navsezadnje je prinesel še dva vrhunska in nepozabna koncerta.

V Japan piano centru smo kot glavni sponzor dogodka poskrbeli, da so imeli vsi nastopajoči na voljo vrhunski koncertni klavir Yamaha CFX, ki je Yamahin vodilni model in predstavlja nov mejnik v zgodovini izdelave klavirjev. Naši klavirski tehniki pa so poskrbeli, da je bil inštrument vedno optimalno pripravljen za nastopajoče.

Na Klavirskih dnevih so svoje projekte predstavili:

– Glasbena šola Koper (V SOZVOČJU Z NARAVO)
– Glasbena šola Fran Korun Koželjski Velenje (PREDSTAVITEV GLASBENE ZBIRKE KOMAJ ČAKAM, DA SE USEDEM ZA KLAVIR – UTRINKI IZ NARAVE SKLADATELJA MATEVŽA GORŠIČA)
– Konservatorij za glasbo in balet Maribor (PRESENETLJIVI BEETHOVNOV SVET)
– Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana (SANJARJENJE S ČAJKOVSKIM)
– Akademija za glasbo Ljubljana (IMPRESIJA ČUSTEV IN NARAVE)
– Glasbena šola Sežana (POBEG V MITOLOŠKI SVET)
– Glasbena šola Celje (ŠEPETANJE VESOLJA)
– Glasbena šola Kranj (UTRIP GOZDA)
– Nelfi Paliska (BEETHOVEN DOCET – CARL CZERNY)
– Nives Pavlič (ASTOR PIAZZOLLA: ŠTIRJE LETNI ČASI V BUENOS AIRESU ZA KLAVIR SOLO)
– Dominik Jakšič (NARAVA V NAVDIH – MLADINSKI KLAVIRSKI OPUS LUCIJANA MARIJE ŠKERJANCA)
– Tamara Ražem Locatelli (EPTA učitelji)
– Bojan Glavina (POZABLJENI ROKOPISI)
– Miha Haas (32 SONAT IZZA ODRA: HISTORIČNO INFORMIRANA INTERPRETACIJA)
– Tamara Goličnik in Jerneja Grebenšek (BEETHOVEN KOT PIANIST IN SKLADATELJ: O PARAMETRIH INTERPRETACIJE V OP. 45 IN WOO 74 Z VIDIKA HISTORIČNE IZVAJALNE PRAKSE)

Petkov večer je glasbeno obarval pianist Renato Chicco, ki je svoj poklon Beethovnu predstavil kot inspiracijo za jazzovsko improvizacijo.

Renato Chicco, rojen leta 1962, je študiral na Univerzi za glasbo v Gradcu ter na Berklee kolidžu v Bostonu. Med leti bivanja v New Yorku je bil član Lionel Hampton orkestra (1991-1992), kakor tudi pianist in glasbeni direktor pri Jon Hendricks & Company (1991-1997). V tem času je bil zelo aktiven na newyorški glasbeni sceni, saj je ob igranju v klubih, kot so Blue Note, Birdland in Village Gate, sodeloval tudi v radijskih in televizijskih oddajah, ter nastopal po festivalih in klubih po ZDA, Evropi, Aziji in Južni Ameriki. Renato Chicco je med svojimi številnimi projekti posnel dve zgoščenki s svojimi jazz priredbami slovenskih ljudskih pesmi, skozi svojo bogato kariero pa je sodeloval in nastopal tudi z mnogimi drugimi izvajalci. Trenutno je profesor jazz improvizacije na Univerzi za glasbo v Gradcu, obenem pa še naprej nastopa po celem svetu.

Kako pa je (jazzovska) improvizacija povezana z Beethovnom? Improvizacija je zmeraj bila del izvajalske prakse, saj je bila v prejšnjih stoletjih redno prisotna v klasični koncertni glasbi. Izvajali so jo skladatelji in inštrumentalisti, velik vzpon pa je doživela v 19. stoletju, kjer je bilo improviziranje na dano temo zelo priljubljen običaj na mnogih koncertih. Znano je, da so bili skladatelji, med njimi nedvomno tudi Beethoven, veliki improvizatorji, saj so na takšen način skladali oziroma črpali ideje za svoje skladbe. Razvidno je, da sta improvizacija in glasba vedno bili tesno prepleteni. Poglavitna elementa v razvoju improvizacije, forma in funkcionalna harmonija, sta prisotna tako pri Beethovnu kot tudi v jazzu nasploh in lepo povezujeta oba sloga pisanega glasbenega sveta.

Sobotni večer je okronal težko pričakovani nastop vrhunskega mladega pianista Alexandra Gadjievega.

Rojen leta 1994, je svojo pianistično pot pričel v Gorici s svojima staršema; mamo pianistko Ingrid Silič in očetom, priznanim pianistom Sijavušem Gadjievim. S sedemnajstimi leti je diplomiral na državnem konservatoriju v Ceseni, zaključuje pa magistrski študij na Univerzi Mozarteum v Salzburgu, v razredu profesorja Pavla Gililova. Na svoj ekstraordinaren talent je opozoril že pri devetih letih, ko je prvič nastopil kot solist z orkestrom. Temu so sledili recitali in številne zmage na tekmovanjih, med katerimi je bila prav gotovo prelomna zmaga na 9. mednarodnem klavirskem tekmovanju Hamamatsu na Japonskem leta 2015. Prav ta zmaga je pianistu odprla pot na mnoge svetovne odre. Zmagal je tudi na slovitem Mednarodnem pianističnem tekmovanju v Sydneyu leta 2021 in prejel kar dodatnih sedem specialnih nagrad. Alexander Gadjiev je tudi BBC-jev umetnik nove generacije za obdobje 2019-2021.

Konec oktobra 2021 je postal tudi prvi slovenski pianist, ki je prepričal 17-člansko žirijo na tekmovanju Frederica Chopina v Varšavi, ki ga v svetu klasične glasbe primerjajo z olimpijskimi igrami v športu. Gadjiev je na tekmovanju osvojil drugo mesto, ki si ga je delil z Japoncem Kjohejem Sorito, in tudi posebno nagrado Krystiana Zimermana za najboljšo izvedbo Chopinove sonate.

Klavirski dnevi 2021, v sodelovanju z Društvom klavirskih pedagogov Slovenije – EPTA in Glasbeno šolo Koper, so bili popolnoma nepozaben dogodek in prijetno glasbeno doživetje, ki bi mu vsi morali biti priča vsaj enkrat v življenju.

Zahvaljujemo se Društvu klavirskih pedagogov Slovenije – RPTA, Glasbeni šoli Koper in vsem sodelujočim na Klavirskih dnevih 2021. Želimo si, da bi še naprej uspešno sodelovali in skupaj ustvarjali nepozabne zgodbe.

Več utrinkov najdete na povezavi: GALERIJA

“Pop piano project” ki se je odvijal v prostorih Japan piano centra je prav poseben dogodek, ki ga je za svoje učence organizirala glasbena šola EGO Lecta.

Le ta že od ustanovitve stremi k modernejšemu, unikatnemu glasbenemu izobraževanju. S tem namenom vsako leto razmišljajo, kako bi lahko glasbenikom pričarali nove izkušnje in znanja.

Tako je letos za EGO Lectine pianiste nastal Pop Piano Project, v katerem so za vsakega pianista priredil odlomek svetovno znane pop skladbe in jih nato združil v celoto. Z omenjenim projektom so svojim glasbenikom omogočili znanje, predvsem pa izkušnjo, kako je, če si del velike skupine.

V samem projektu so sodelovali tako izkušeni učenci, kakor tudi popolni začetniki, vseh 36 nastopajočih pa je poskrbelo za čudovit končni izdelek.

Ponosni smo, da smo lahko bili del te zgodbe, kolektivu in učencem Posredovalnice znanja EGO Lecta pa čestitamo za odlično izpeljan projekt. Končni izdelek si lahko ogledate v spodnjem videu: