21. KLAVIRSKI DNEVI – Z ritmom skozi čas

21. Klavirski dnevi so letos potekali v prečudovitem Slovenj Gradcu – rojstnem kraju skladatelja Huga Wolfa. Mesto, ki ima za zgodovino klasične glasbe in slovensko glasbeno dediščino velik pomen, obiskovalcu ponudi pristno občutje domačnosti in ga napolni z navdihom in ustvarjalno energijo.

Rdeča nit letošnjega srečanja je bil ritem skozi čas. Ritem najdemo povsod okoli nas, definiramo pa ga kot urejeno zaporedje tonskih trajanj. Različna doživljanja ritma so klavirski pedagogi raziskovali tekom predavanj, projektov in koncertov na dvodnevnem druženju.

Tudi letos je Japan piano center, kot glavni sponzor dogodka na prizorišči pripeljal dva koncertna premium klavirja: Yamaha S7X in Yamaha S6X.

Projekti šol

Glasbene šole so tudi letos pripravile vrsto zanimivih projektov;

Učenci Glasbene šole Slovenj Gradec so nas s projektom ¡Uno, dos, tres! popeljali od ulic Buneos Airesa, kjer je svojo inspiracijo našel Astor Piazzola vse do Španije. Z glasbo so nam pričarali sprehod po Barceloni in Andaluziji, glasbeno popotovanje pa so zaključili na Kubi.

Naše potovanje pa se tu ni končalo. Nadaljevali smo ga z Glasbeno šolo Risto Savin Žalec v projektu Ritmične variacije; potovanje vile Andantine. Vili Andantini so mladi pianisti pomagali pri iskanju ritmičnega vzorca za njeno melodijo. 

Glasbena šola Fran Korun Koželjski Velenje in dijaki Umetniške gimnazije Velenje so s projektom Matevž Goršič: Komaj čakam, da se usedem za klavir predstavili Klavirsko suito 1-13. V sklopu 12 skladb, ki so nastale leta 2020 smo lahko (čeprav so skladbe slogovno dokaj poenotene) slišali različne melose, od klasičnega do španskega, latinoameriškega, jazzovskega, makedonskega…

Skozi letne čase so nas popeljali učenci Glasbene sole Celje in Prve gimnazije v Celju s projektom Ritmočno popotovanje skozi Letne čase P.I. Čajkovskega. Glasbo je spremljala kratka ritmična analiza cikla, ki je nakazala, kako skladatelj s pomočjo metruma, ritmičnih vzorcev in posebnosti vzbuja ter izraža posamezna čustva in razpoloženja. 

Navdih za projekt V ritmu Bartókovih plesov, ki so nam ga predstavili učenci Konservatorija za glasbo in balet Maribor, je ljudska glasba. Skladatelj je bil najprej fokusiran na madžarske ljudske napeve, kasneje pa je svoja raziskovanja razširil še v druge države – Romunijo, Bolgarijo, Slovaško, Srbijo in Turčijo. Svoja dela je navdihnil z asimetričnimi, pogosto poganskimi ritmi, ki predstavljajo osnovo njegovih del.

Skladatelji že stoletja pišejo plesno glasbo, ki ni zares mišljena za ples. To je precejšen paradoks. Skupaj z učenci Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana smo se s projektom Plesno ritmično nekoč in danes sprehodili po paleti karakternih ritmov plesne glasbe zadnjih treh stoletij.

Zadnji projekt šol na 21. Klavirskih dnevih nam je predstavila Akademija za glasbo Ljubljana. Projekt Klavirizacija Volka je prinesel novonastale transkripcije Wolfovih samospevov za klavir solo. Poslušali smo originalni Wolfov samospev, takoj za tem pa še njegovo klavirizacijo.

Poleg projektov šol smo uživali tudi na EPTA FORUMih.

• Mateja Perpar: Andantino po Klavirskih tipkah, predstavitev nove zbirke
• AnAntonio klavirski duo, Ana Josimovska Cagnazzo in Antonio Cagnazzo: Ples skozi prostor in čas v glasbi za klavirski duet
• Ana Tijssen: Metrum v glasbi – kažipot do muzikalnosti
• Alenka Podboj: Od glasbenega sprehoda do Klavirski igre
• Ana Maria Beguš: A šteješ do 4? A šteješ na glas?
• Davorin Dolinšek in Tamara Ražem Locatelli z učenci: Predstavitev zbirke Vile, op. 13 in Fantazijske skladbe, op. 17
• Klavirska glasba Vladimirja Lovca
• Wolf med zvezdami

Večerni koncert

Simon Trpčeski

Makedonski pianist Simon Trpčeski (1979) je eden redkih glasbenikov s področja nekdanje Jugoslavije, ki se je uveljavil med vodilnimi glasbeniki na mednarodni sceni. Njegova bleščeča kariera se je pričela pred skoraj dvajsetimi leti, ko ga je na svetovno zvezdniško sceno izstrelil niz uspešnih koncertov v sklopu sheme Nova generacija umetnikov Radia BBC 3. Leta 2003 je sledila nagrada Kraljevega filharmoničnega društva za mlade umetnike.

Odtlej nastopa z orkestri, kot so Concertgebouw, Ruski Narodni orkester, Narodni orkester Francije, Londonski simfonični orkester, Simfonični orkester iz Birninghama, Newyorški in Losangelški filharmoniki ter simfonični orkestri iz Chicaga, Clevelanda in Philadelphije ter Filharmonični orkester Kitajske in Simfonični orkester iz Sydneya.

Redno nastopa na solističnih recitalih v kulturnih prestolnicah kot so New York, Pariz, München, Praga, Sao Paulo, Sydney, Peking, Tokio in London. Nastopa tudi na prestižnih festivalih, med katerimi so Verbier, Bergen, Baltsko morse in BBC Proms.

Simon Trpčeski je na petkovem koncertu, 11.11.2022 v Koroški galeriji likovnih umetnosti od občinstva prejel stoječe ovacije. S svojim programom nas je navdušil, očaral in začaral.

Sašo Vollmaier

Predstavljajte si, kako iz “industrijsko” monolitne laibachovske strukture zvoka izklesati klavirsko klasiko. Sašo Vollmaier se tega izziva ne loteva, kot bi mogoče pričakovali, s prepariranjem ali elektronskimi posegi, temveč išče navdih v virtuoznem pianizmu Glenna Goulda in Vladimirja Horowitza pa tudi pri svojem profesorju (nekoč tudi že sodelavcu skupine Laibach) Aciju Bertonclju, zvestobo izvorni glasbi pa izkazuje s preizkušanjem skrajnih meja zmogljivosti izvajalca in glasbila.

Laibachovo linearno strogost razbija prav z industrijsko natančnostjo in s fizično vztrajnostjo, vendar je končni rezultat, presenetljivo, še bolj monolitna, čeprav absolutno subtilna struktura, stkana samo s črnimi in belimi tipkami elegantnega stroja, koncertnega klavirja, ki je (tudi) Vollmaierju večji od življenja.

Po končanem študiju na Akademiji za glasbo v Ljubljani je Sašo začel razvijati svoj glasbeni slog, na katerega so vplivale različne glasbene slupine s katerimi je sodeloval (od komorne do alternativne glasbe). V zadnjih letih je dejaven v performansu in gledališču. Strast do človeškega glasu ga je pripeljala v Mednarodni umetniški center Roya Harta na jugu Francije, Atelier Performative Künste v Düsseldorfu in v Akademijo za igro v Arezzu, kjer deluje kot skladatelj, gostujoči profesor in soustvarjalec vokalnih del ter pripravlja igralce in pevce na njihove vloge. Vollmaier je tudi sodelavec skupine Laibach, z njo je v letih 2007 – 2013 sodeloval kot klaviaturist, sedaj pa se v njo vključuje projektno kot aranžer in studijski/gostujoči glasbenik.

Sašo Vollmaier nas je na sobotnem koncertu (12.11.2022) navdušil s svojim inovativnim preoblikovanjem glasbe Laibachov ter inštrument pretvoril v orodje, ki je čez celoten recital mešalo nežne klavirske zvoke z ritmom industrijskega stroja.

Ponosni smo, da smo lahko bili tudi v letošnjem letu del te prečudovite klavirske zgodbe.

Občini Slovenj Gradec, Glasbeni šoli Slovenj Gradec, Društvu klavirskih pedagogov Slovenije – EPTA in celotnemu organizacijskemu odboru se zahvaljujemo za izkazano zaupanje ter odlično sodelovanje pri realizaciji 21. Klavirskih dni.

Veselimo se nadaljnih sodelovanj in verjamemo, da bodo – kot vedno – čudovita.

Več fotografij najdete v GALERIJI.

Foto: Nika Hölcl Praper #fotobeležnica