Naš servis zajema

Regulacijo mehanizma – gibljivih mehanskih delov, klaviature in pedal

Mehanizem in klaviatura vsakega klavirja sta sestavljena iz številnih delov, ki so izdelani iz lesa, kovine ali filca. Redne regulacije mehanizma, čiščenje notranjosti klavirja in preparacija kladivc zagotavljajo ohranjanje mehkobe klaviature ter kakovost delovanja celotnega inštrumenta in zvoka.

Lubrikacijo

Lubrikacija inštrumentovega mehanizma je nujna za neoviran premik vseh med sabo povezanih gibljivih delov. Poleg zagotavljanja gibljivosti z lubrikacijo pedal preprečujemo tudi neprijetno škripanje ob pritisku nanje.

Intonacijo

Intonacija je postopek, pri katerem prilagodimo gostoto in elastičnost filca, s katerim so prevlečena kladivca. Sčasoma filc rahlo otrdi, kladivca pa se zaradi obrabe tudi nekoliko deformirajo, kar vpliva na kvaliteto zvoka. Z intonacijskim orodjem uskladimo gostoto in elastičnost filca na kladivcih in s tem poskrbimo za lepo barvo zvoka in dinamiko.

Uglasitev

Pri enakorazmerni uglasitvi, ki predstavlja kompromis naravnim uglasitvam in se je skozi zgodovino najbolj uveljavila, obstaja mednarodno dogovorjen referenčni ton a1 (440 Hz). Legenda pripoveduje, da je v starem veku vsako jutro ob zori ta ton oddajal ogromen Memnonov steber v bližini egipčanskih Teb, tako da so po njem glasbeniki lahko uglaševali svoje inštrumente. Steber naj bi prenehal zveneti ob začetku našega štetja. Dandanes pa ta ton oddajajo glasbene vilice, ki jih običajno uporabljajo uglaševalci. V klavirju je okrog 220 strun in tehnik z uglaševanjem prilagaja napetost vsake od njih. Uglašene so v določenih razmerjih, ki jih je potrebno izčistiti. Izničiti je potrebno tudi pojav Pitagorejske kome – to je nekaj manj kot 1,4% velika napaka, ki nastane pri oktavnem intervalu, če gradimo kromatično lestvico tako, da napredujemo navzgor po kvintah in se nato po oktavah spustimo v območje začetne oktave. Napaka torej ni velika, je pa lahko hudo moteča, ko tona sočasno zazvenita.

Termin za servis inštrumenta lahko rezervirate na

tel. 070 848 020 ali nam pišete na info@japanpianocenter.com

Naši strokovnjaki

Andrej Novak

Strokovnjak za uglasitev in tehnologijo klavirjev in pianinov. Andrej Novak se je kot klavirski tehnik na področju modernega in dunajskega klavirja izpopolnil v delavnici Bernharda Balasa, na specialnem področju historičnega klavirja pa v delavnici Gerta Hecherja na Dunaju. Je lastnik največje zbirke historičnih glasbil s tipkami v Sloveniji.

Sandi De Simone

Strokovnjak za uglasitev in tehnologijo klavirjev in pianinov. Sandi De Simone je diplomiral na tržaškem konservatoriju – smer: klavir. Leta 1986 je opravil uglaševalski tečaj v tovarni PETROF na Češkem.

Tomaž Zorko

Strokovnjak za uglasitev in tehnologijo klavirjev in pianinov. Tomaž je v glasbeni šoli deoval kot učitelj raznih inštrumentov (kontrabas, kitara, harmonika), aktivno pa sodeluje tudi v kar nekaj ansamblih. Z uglaševanjem in servisom se je začel ukvarjati pred 45 leti ter si v tem času pridobil neprecenljive izkušnje na področju tehnologije klavirjev.

Martin Markežič

Martin se že od otroštva aktivno ukvarja z glasbo. Šolal se je na Konservatoriju Giuseppe Tartini v Trstu – smer: violončelo, kot stranski predmet pa je uspešno zaključil študij klavirja. Aktivno se ukvarja tudi s solo in zborovskim petjem (APZ Univerze na Primorskem, Capella Civica di Trieste, Komorni zbor Aegida). Trenutno se Martin o tehnologiji klavirjev izobražuje na Konservatoriju Santa Cecilia v Rimu.

Z izkušnjami na glasbenem in pevskem področju vas bo Martin seznanil z estetiko zvoka in barvo tona pri posameznih inštrumentih. Vodil vas bo pri izbiri klavirja na podlagi vaših potreb, želja in pričakovanj.

Marko Ušeničnik

Strokovnjak za uglasitev in tehnologijo klavirjev in pianinov. Marko Ušeničnik je diplomiral na Akademiji za glasbo – smer: sakralna glasba. Poleg uglasitev in servisov klavirjev in pianin se ukvarja še s poučevanjem klavirja, kitare in cajona. Je tudi zborovodja mešanega pevskega zbora. Trenutno se Marko o tehnologiji klavirjev dodatno izobražuje na Konservatoriju Santa Cecilia v Rimu.

TOP